Vsa čuda sveta…

…je naslov ene bolj pregledanih knjig v mojih najmlajših letih.

Kot mnoge druge knjige me je spremljala iz ‘domače’ knjižnice in burila domišljijo in tudi kritiko, saj se mladi expert iz Legolanda nisem ravno vedno konceptualno strinjal z vsem podanim…

Ker sem knjigo slučajno opazil na knjižni polici pred kratkim na potovanju, sem moral nujno sčekirat kako zadeva funkcionira toliko let kasneje… Že dejstvo, da pišem o tem, kaže, da so ta čuda pripomogla skozi knjižno objavo pri mojem zanimanju za svet kot širšo enoto in ne zgolj lokalnim fiksiranjem uma med službo in trgovino.

Tako tudi ni slučajno, da me je kot otroka fotografija iz templja v Bangkoku fascinirala, saj sem v zadnjih desetih letih v večinoma zimskem času Tajsko obiskal kar nekajkrat. In priznam, da je vsak obisk budističnih templjev kjerkoli sem bil vedno, prav vedno prežet z globokim mirom in močnimi barvami, vzorci, detajli…

Fascinirala me je preprosta podoba ogromnega Buddhe iz Japonske, kamor lahko ljudje vstopajo kot v ogromno hišo meditacije. Vsekakor čudo svojega časa, ki ga v naši deželi še dolgo ne bomo deležni.

Kitajski zid je postal legenda že preden je bil narejen. Kar me je vedno s simpatijo navduševalo v zvezi s to monumentalno skulpturo so dejansko od daleč vidne mehke linije, ki se zlivajo z naravo, kar me je vedno podzavestno spominjalo na ’snake like’ skejtparke iz osemdesetih…

Ko se je Danny Way odločil, da gigantski zid preskoči s skejtom je bilo jasno, da nisem edini, ki je videl ‘neskončno kačo’ kot poligon za skateboarding…

Pa nazaj h knjigi, kjer so posamezni artistični detajli pripomogli dejstvu, da je knjiga po vseh letih od izida še vedno zanimiva in aktualna v vizualni podobi.

Gromozanski ‘wild cat’ je maksimalno atraktiven v svoji brezčasnosti. Upam, da ne bodo ta bitja obstala zgolj v kamnitih podobah zaradi človeških ekonomskih interesov.

Človeški interesi se mi zdijo kljub izjemnem globalnem tehnološkem napredku še vedno precej plemenski. Piksel na piksel palača.

Dolar na dolar: New York  ’Big city of dreams’…

Pa še ena USA tribal varianta…

  • Share/Bookmark


8 komentarjev ↓

#1 Marko Crnkovič  Marko Crnkovič dne 21.09.2009 15:25

Ah, Roland Gööck! To knjigo sem znal na pamet!

#2   nimiy dne 21.09.2009 19:02

eh, te knjige se tudi jaz spomnim iz otroških let. sem jo tudi dosti imel po rokah. sicer bolj gledal kot prebiral, ampak kljub vsemu.

#3   Chantal dne 21.09.2009 20:05

to knjigo smo imeli tudi pri nas doma. Sem se kar dostikrat naslajala ob slikah in branju.

#4 nevenka  nevenka dne 22.09.2009 08:31

Kdo bi si mislil, da bi ameriški Kip svobode pravzaprav moral stati v Egiptu.
Ah, svet je neverjeten. Mlada navdušenja pa v človeku ostanejo.

#5   anika dne 22.09.2009 23:23

http://www.flickr.com/photos/angelocesare/464905579/sizes/l/

:)

#6   Gengsta Heker dne 23.09.2009 23:53

there are two kinds of people in thos world … those who gööck … and those who dig …

#7   markopigac dne 3.10.2009 04:05

Crnkovic – ocitno nisi edini. Tudi name je pustila velik vtis :)

#8 Dajana  Dajana dne 27.10.2009 21:47

Oooo, moja knjiga tudi. ;)

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !